APDEJT.si

Nemški finančni minister Lars Klingbeil je resorje pozval k večji varčnosti. Znižanje davka na letalske vozovnice ni vključeno v osnutek proračuna za leto 2026. Razprava o proračunu določa notranjo politiko med parlamentarnimi poletnimi počitnicami, medtem ko je bil danes v zveznem kabinetu sprejet proračun za leto 2026.

Nemški mediji so podrobneje poročali o smiselnosti izgona 81 afganistanskih državljanov, ki so bili s čarterskim letom prepeljani iz Leipziga v Kabul. Razpravljali so o tem, ali je tovrstna deportacija pravilen korak. Dodatno je bilo razkrito, da so afganistanski storilci kaznivih dejanj, vključno z morilci in posiljevalci, prejeli različne denarne zneske, tudi do 1000 evrov žepnine, pred njihovo deportacijo.

Nemška zvezna vlada namerava prihodnje leto znižati letalsko takso, ki je bila leta 2024 s strani koalicije semaforja močno povišana. Po mnenju Christopha Ploßa (CDU), koordinatorja zvezne vlade za turizem, je nujno, da se to povišanje razveljavi, saj bi sicer kmalu prišlo do še manjšega števila letalskih povezav, kar bi povzročilo, da bi dopust na Majorki postal cenovno nedostopen. Medtem ko je koalicijska pogodba med CDU, CSU in SPD že napovedovala znižanje te dajatve na letalske vozovnice, Bundesfinanzministerium (zvezno finančno ministrstvo) ostaja zadržano in se sklicuje na težke proračunske razmere. Letalska industrija medtem zahteva hitro razbremenitev.

Nemška zelena stranka je izrazila dvom o utemeljenosti zaostrenih mejnih kontrol, ki jih nemško notranje ministrstvo opravičuje z "izrednimi razmerami" pri nastanitvi beguncev v občinah. Vendar pa je odgovor ministrstva na njihovo poizvedbo razkril, da vlada nima lastnih podatkov o dejanski obremenjenosti občin pri oskrbi prosilcev za azil. Zeleni menijo, da s tem pade glavna utemeljitev za sporno prakso na mejah in označujejo mejne kontrole kot "čisto populistično simbolno politiko".

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da ima njegova koalicija "stabilne temelje" in je v prvih 10 tednih dosegla veliko, čeprav je priznal tveganje "občasnih neuspehov" v vladi. Njegova administracija se namreč ukvarja s svojim prvim večjim sporom, odkar je Merz prevzel položaj.

Predsednica Zelenih Franziska Brantner se je v poletnem intervjuju za ZDF ponovno kritično odzvala do stranke CDU in jo označila za »dejavnik tveganja« trenutne vlade. Očitala jim je, da »beseda člana CDU očitno ni več vredna«. Medtem so glasni protesti prekinili poletni intervju ARD z Alice Weidel. Poslanec CDU Johann Wadephul je izrazil željo po deportaciji v Sirijo.

Pred odločanjem kabineta o proračunu za leto 2026 je predsednica odbora za proračun v nemškem Bundestagu, Lisa Paus (Zeleni), ostro kritizirala vladno porabo. Paus je očitke usmerila zoper kanclerja Friedricha Merza, češ da kljub velikemu proračunu predvsem zakrpava luknje in opušča socialne ter podnebne investicije. Označila je vladne načrte kot "zapravljeno priložnost" ter izpostavila zaskrbljenost nad morebitnimi rezi pri podpori za boj proti podnebnim spremembam in sredstvih za državljansko nadomestilo (Bürgergeld).

Nemška zvezna vlada se je soočala z naraščajočo proračunsko vrzeljo do leta 2029, ki naj bi znašala 172,1 milijarde evrov, kar je skoraj 28 milijard evrov več od prejšnjih ocen. Ta povečana vrzel je bila posledica koalicijskih kompromisov in je predstavljala dodatno oviro za prihodnje proračunsko načrtovanje. Finančni minister Lars Klingbeil je v sredo predstavil drugi osnutek proračuna, ki ga bo kabinet še obravnaval, pri čemer so bili posebej zahtevni časi od leta 2027 naprej. Medtem se je v Castrop-Rauxlu kljub rešitvi dolgov pojavil finančni kaos, saj naj bi do leta 2036 v finančnem načrtu manjkalo 100 milijonov evrov, dolg pa naj bi do takrat znašal 947 milijonov evrov, kar je sprožilo vprašanje o morebitni finančni injekciji zvezne dežele.

Nedavna javnomnenjska anketa je pokazala znatno izgubo zaupanja volivcev v kanzlerja Merza in njegovo vladajočo koalicijo. Večina državljanov izraža nezadovoljstvo z delovanjem vlade, kar bi trenutno pomenilo izgubo vladne večine za sedanjo koalicijo "črno-rdeče". Kljub izjavam kanclerja Merza o delovanju vlade, anketa nakazuje drugačno percepcijo javnosti.

Večina nemškega prebivalstva izraža nezadovoljstvo s kanclerjem Friedrichom Merzom in novo vlado. Anketa inštituta INSA, ki jo je naročil časnik Bild, je pokazala, da je podpora Merzu padla na rekordno nizko raven. Rezultati raziskave, ki je potekala med 21. in 25. julijem med 1203 Nemci, odražajo splošno negativno oceno delovanja vlade.

Nemški Nacionalni Normenkontrollrat (NKR) je pohvalil nemško vlado za njene cilje pri zmanjševanju birokracije, vendar kritizira njen pristop v praksi. NKR zahteva, da se zakoni že v fazi nastajanja preverijo glede izvedljivosti in da se v postopek vključijo prizadete stranke. Opozorili so, da je treba zakonodajne postopke radikalno spremeniti, da bi dosegli boljše zakone z manjšim birokratskim bremenom.

Kabaretist Dieter Nuhr je v oddaji Sandre Maischberger na televiziji ARD obračunal s politiko in družbo. Pri tem ni prizanesel niti nemški vladi, pri čemer je izpostavil, da Friedrich Merz šele začenja svoje delo.

Nemški kabinet je sprejel poslovnik za ustanovitev Nacionalnega varnostnega sveta, ki naj bi postal osrednja platforma za razpravo o zunanji in varnostni politiki vlade. Novo telo naj bi združilo in razširilo pristojnosti dosedanjega Zveznega varnostnega sveta. Ustanovitev sveta je zaključek tridesetletne razprave in naj bi zagotovila enotno varnostno politiko.

Kljub odhodu Olafa Scholza in Wolfganga Schmidta iz kanclerskega urada, župan Hamburga Peter Tschentscher meni, da vpliv mesta v nemški vladi ni upadel. Poudarja gospodarsko moč Hamburga in prisotnost uglednih poslancev v Bundestagu. Prisotnost CDU iz Hamburga v novi vladi za župana SPD ni problem.

Vlada je pojasnila, da se v zveznih ministrstvih ne bodo uporabljala posebna znamenja za spolno nevtralen jezik, kot so zvezdice, saj jih nekateri uporabljajo samoumevno, druge pa motijo. Uradno pravopisno pravilo je ocenjeno kot odločilno.